Moj prvi dan na Svedskem je bil namenjen predvsem spoznavanju okolice, kjer bom prezivel cel teden. Najprej ogled hise, okolica hise, ipd. Popoldan pa smo odsli v bljiznje mestece, kjer sva imela z Zackom malce prevec casa, zato sva odigrala partijo saha.

Zanimivo je, da ko sva zacela igrati (med 4. in 5. uro popoldan), da so ljudje prisli gledat, kaj pocneva. Ker sem zmagoval :) so vecinoma pomagali Zacku. Nekateri pac ne znajo niti besedice anglesko, zato so non-stop krilili z rokami, govorili “excuse me”, ipd. Kakorkoli ze – kljub temu, da so mu veliko pomagali, sem ga premagal :)

Po napornem dopoldnevu (vecino casa sva bila sicer z Maticem na kavi :P ) sem okrog 14. ure koncno prispel na letališče Jožeta Pučnika in se prijavil na let do Dunaja (JP 172). Zaradi prestavljanja leta sem tako na Dunaju imel samo 10 minut do odhoda mojega aviona. Ubistvu je bilo kar fino, ker potem dejansko samo teces do naslednjega terminala, poisces prava vrata in ze si v avionu. Ko se bom vracal, bom cakal kar precej casa na Dunaju in zna biti zelo dolgcas :(

Voznja z avionom od Dunaja do Stockholma se sploh ne more primerjati z Adrijinim letom Brnik – Dunaj. Stevardese so veliko bolj prijazne, ce kaj zelis ti takoj ustrezejo, ipd. Sicer pa ne vem kaj se je med letom dogajalo, ker sem ga vecino casa prespal (vmes so me zbudili, ko je bila hrana :) ).

Okrog osme ure zvecer sem tako prispel v Stockholm in dobil prtljago :) Punci, ki je prisla z enim letom pred menoj so jo namrec zalozili (upam, da jo je ze dobila nazaj). Tam me je pocakal Torsten, mi izrekel dobrodoslico ter mi povedal, da bova na letaliscu vsaj do pol enajstih zvecer, ker morava pocakati se Doro in Saro, ki priletita iz Munchna in Frankfurta.

(manjka slika nasega prevoznega sredstva … saab 90)

Potem, ko smo se nasli se s Saro in Doro nas je cakala dolga pot do Ede, kjer sem trenutno. Vmes sva s Torstenom Saro in Doro odlozila, pobrala pa sva Zacka, ki je trenutno moj cimer.

Pol poti sem sigurno prespal, druge pol poti pa smo se pogovarjali. Tako sem vsaj priblizno izvedel kje se bom nahajal, kaksne so navade svedov in kaj delajo. Na cilj smo prispeli med 5. in 6. uro zjutraj, tako da sem samo padel v posteljo.

Ko sva se spravila na kolo, me je vedno, ko sva se vrnila zanimalo, koliko km sva dejansko prevozila. Merjenje razdalj po Najdi.si Zemljevidu se je izkazalo za sila nepriročno, saj ne omogočajo premikanje zemljevida in ohranjanje trenutne razdalje (mogoče bodo to razvili v bljižni prihodnosti).

Med iskanjem možnosti ogleda terena (višinske razlike, strmine) sem se spomnil na Klance, ki so jih razvili pri Muha.cc, vendar je spet problem, ker je še vedno treba nekako zmeriti pot do klanca in nazaj :)

Rešitev je uporaba spletnega mesta bikemap.net, ki omogoča risanje poti po zemljevidu (in merjenje razdalje ter prikaz terena) na zelo enostaven način. Vsekakor priporočam!

Uradne meje za spomladanski rok mature 2010:

Vir: Državni izpitni center

Avtor: M. B.
Leto: pomlad 2007

Povzetki seminarskih nalog, ki lahko pridejo prav pri ustnem izpitu na angleški maturi:

- Angleščina na maturi, 4.A povzetek (4.3 MB)

- J.Rant: Money matters: saving and spending

- V. Ušeničnik: Irrational beliefs and mysterious phenomena (2.2 MB)

- Modern technologies

Obeta se že tradicionalni piknik 4.C razreda.

Lokacija: ovinek pri Sori
Datum: 25. junij 2010
Čas: popoldan / zvečer

Ker je 25. junija praznik (Dan državnosti), bomo morali vse (hrano + pijačo) kupiti že prej.
Skupni sklad, v katerega boste prinesli (vsi ki pridete) določeno količino denarja (nekje do 5 €) bo poskrbel za vilice, krožnike, kruh, čevapčiče, kruh in še enkrat kruh.

Pijačo prinese vsak sam!

In ko misliš, da se bo vse lepo izteklo … te v torek pred 9. uro zjutraj zbudi telefon in kot strela z jasnega sporočilo spremenili so datume za maturo!.

Ja, čestitam Gimnazija Škofja Loka! Več kot 12 dijakom (med drugim je velika večina dijakov 4.C) ste spremenili datum ustnega izpita iz slovenščine, brez da bi jih obvestili. Še več – napačni razporedi so bili objavljeni v soboto, ko smo bili vsi v šoli in smo vsi pisali matematiko. In vsi smo si iz napačnega seznama prepisali datume in ure svojih ustnih izpitov. Potem pa v ponedeljek sprememba, ko se nas je večina doma učila za sobotni ustni izpit … in prav lahko bi se zgodilo, da bi prišli v soboto na ustni zagovor, čakala pa bi nas prazna učilnica! V najhujšem bi kdo zaradi spremembe ure lahko celo zamudil na svoj ustni izpit!

In zakaj na spletni strani gimnazije niso objavljeni razporedi ustnih izpitov? Menda zato, ker pač ne smejo objavljati naša imena. V redu, kljub temu pa bi lahko na spletno stran vsaj zapisali, da je pri nekaterih dijakih prišlo do sprememb (sigurno pa se lahko navede predmet in razred), da bi vsaj tako dijaki vedeli, da se morajo še enkrat oglasiti v šoli. Na žalost nimajo vsi dijaki svojih avtomobilov, nekateri so doma iz oddaljenih krajev in bi porabili precej časa, da bi dobili podatek o tem, da je prišlo do spremembe, za katero niso krivi sami, pač pa višja sila (beri: neorganiziranost).

Ker gre za precej majhno število dijakov (< 30) in ima gimnazija vse podatke o dijakih (email, telefon, telefon staršev, ipd.) bi mogoče lahko kdo v šoli obvestil vse te ljudi, da imajo spremenjen datum. 30 telefonskih klicev, v povprečju bi vsak trajal 2 minuti (zato da se predstaviš, poveš da je prišlo do spremembe, poveš nov datum) in v 1 uri bi bila stvar opravljena. In to bi bilo eno od dejanj, ki bi vsekakor podprlo trditev, da je “Gimnazija Škofja Loka gimnazija prijaznih ljudi”.

Sedaj je, kar je. Nekateri smo za spremembe že slišali, drugi se nad njimi še čudijo, do tretjih informacija še ni prišla, a upam, da bodo preko socialnih mrež (facebook, ipd.) za to izvedeli in bili do časa obveščeni. Na srečo imamo v našem razredu dobre ljudi, ki so pripravljeni poklicati in povedati spremenjen datum in uro, brez da bi jih zato kdo prosil.

Pripis, 10. junij 2010: Očitno je nekdo spoznal, da imam prav. Zato so danes na spletno stran objavili sporočilo o spremembi in menda poklicali tudi dijake, ki so imeli zadnji pisni test iz matematike (ter tako niso mogli biti seznanjeni o spremembah), da so jih obvestili o spremembah.

Včeraj je svoja vrata odprl težko pričakovani spletni portal Diler.si.

Kot so uporabniki Slo-Techa ugotovili že precej časa nazaj, je razvoj Bolhe obstal že pred časom, zato je bil razvoj novega portala več kot potreben. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo kdo zbral pogum in se podal na težko pot. In to so z včerajšnjim dnevom storili fantje, ki stojijo za Diler.si. Ali se bo Diler.si prijel na slovenski sceni, pa bodo pokazali uporabniki.

Diler.si ima številne bonbončke, ki jih uporabniki Bolhe niso deležni – ena izmed njih je vsekakor zanimivo dodajanje slik k izdelku, ki jih lahko najdemo preko spletnega brskalnika Google. Za slovenski splet je zanimiv tudi nov način ocenjevanja uporabnikov, ki nam sporoča, kateremu trgovcu gre zaupati in koga se je bolje izogibati. Po drugi strani pa ima Bolha precej večjo bazo uporabnikov in oglasov, kar je pri spletnih oglasnikih zelo pomembno.

Kaj pa o novem portalu menite vi?

V četrtek, 22. aprila 2010, je ob 19. uri v Modrijanovo knjigarno v Ljubljano prišel avtor Francoskega testamenta, Andreï Makine. In smo se odločili, da ga gremo poslušat …

Z Dolfijem (Daewoo Lanos) smo okrog 18.00 na Trati pobrali še dve sošolki in se odpeljali proti Ljubljani. Glasbena podlaga – Olympos playlist. Na Bavarskem dvoru smo ugotovili, da ne moremo zapreti sovoznikove šipe v vratih. Še vedno polni optimizma smo sklenili, da bomo to uredili na parkirišču. Pa nismo – šipa je bila odprta do konca, tako da nam jo ni uspelo potegniti ven.

Pozna ura – že nekaj čez 7 zvečer, serviserjev ni več v službi … Še vedno se nismo vdali v usodo, in smo za pomoč poprosili še celo prijaznega taksista. Zaman.

In, ker pač sredi Ljubljane ne moreš pustiti zaklenjenega avta brez okna smo se namesto na Makina odpeljali na Petrol. Tam nam je prijazni varnostnik povedal, da je dečko na Petrolu mehanik. Njegova diagnoza je bila, da moramo podreti vrata in da je on to nekoč že počel, a je moral potem kupiti nova cela vrata. V redu … pokličemo še na AMZS, če slučajno kje še kdo dela. In res – na drugem koncu Ljubljane v grmu dela gospod Srečko, ki pa je bil, ko smo ga poklicali, ravno na intervenciji. No, nazadnje smo se brez šipe odpeljali nazaj proti Škofji Loki; gretje pa vključeno do konca :)

Vrečk, ki bi jih dali čez šipo na Petrolu ravno niso imeli, v Mercator pa se nam samo za to tudi ni dalo voziti. Na koncu smo zadevo polimali pri nas doma.

Vožnja s folijo čez šipo je bila menda prav zanimiva, o čemer pričajo tudi zvoki med vožnjo:

In kaj se je pravzaprav zgodilo?
V vratih Dolfija se je odlomil nek kos železa, ki skrbi za to, da se šipa odpira in zapira.

Dolfi je že popravljen, mi pa pripravljeni na nove dogodivščine!